Recimo, da obleka ne naredi človeka; zagotovo pa marsikaj sporoča. O človeku, ki jo nosi, o njegovem okolju, svetovnonazorskem, idejnem svetu, ki mu je blizu. Včasih so prepoznane oblačilne sorodnosti dovolj, da se nekomu približamo, da se nekdo približa nam; ali da se od nekoga oddaljimo. Moj najljubši kos garderobe je kapucar; pulover ali jopica s kapuco. Tudi hudi, hoodie, hoody. Vem, da gre to, da skoraj ni dneva, tudi v službi, ko se me ne bi vsaj za par minut videlo s kapuco na glavi, nekaterim na živce. Oziroma da me po tem pejorativno sodijo. Lahko mar človek takole od danes na jutri postane prestar za hudija? Kakšni ljudje imajo predsodke glede tega, kaj nosijo drugi? In zakaj. Kapuca je izjemno praktična reč, človek si jo povezne na glavo in meditativno odklopi od zunajih realij. Anonimnost, izolacija; udobnost. Kadar pišem, imam kapuco vselej na glavi, kakor da bi misli pod njo bolj smiselno odzvanjale. Rada imam ljudi, ki imajo radi hudije. Se mi zdi, da dajo človeku eno posebno mehkobo in misterioznost. In ravno pravšnjo mero distanciranosti od sveta.

Gigi D'Agostino, La Passion.
Pravkar preštela, garderoba premore 13 hudijev. Saj ne vem, ali je to veliko ali malo; merjeno v deležih od garderobne celote večji delež vsega, kar nosim in niso majice. Reminiscence na prve hudije sežejo daleč, zagotovo še v osnovno šolo. Nanje me vežejo spomini na vse letne čase, tudi na poletja. Leta 1999 je bilo še posebej vroče poletje, ki sva ga z E. preživela na Braču. Bile so noči, ko je bilo tako vroče, da se ni dalo spati. Na obali je bil bar Crvenkapica, kjer sva se hladila v rahlem vetriču, medtem ko so v srfarskem klubu na obali vrteli štance. Spomnim se, da so vrteli La Passion, jaz sem imela na glavi rdečo kapuco (hudija s kratkimi rokavi), z E. pa sva bila v enem najlepših pogovorov najinega 12-letnega razmerja. Leta pozneje sva šla z M. v Benetke; bila je mračnjaška zima in po ulicah med kanali sva se smukala v sivih kapucarjih. Ko se je preselil k meni in sem zlagala njegovo garderobo, sem videla, da je njegova obsesija s hudiji večja od moje. Nikdar ne bom pozabila tako ljube mi kretnje, s katero si je poveznil kapuco na glavo; in trenutkov, v katerih je to storil. B. hudijev ni maral. Mislim, da je ena resnično velikih delitev sveta na dvoje delitev na tiste, ki imajo radi hudije, in na one, ki si kapuce ne bi nikdar dali na glavo.
Comments
Hudi Jaz jih imam samo 7,
Hudi
Jaz jih imam samo 7, sicer 
Dva mojih omiljenih junakov,
Dva mojih omiljenih junakov, ki nosita hudije. No, nekaj hudi-like pač, glavno, da je kapuca. Hoodie, may the Force be with you; hihi.
Btw, bom poskušala urediti tole s smajliji, ker je "malo" nadležno že vse skupaj.
Uuuu, še ena navdušenka
Uuuu, še ena navdušenka nad SW!
Sem že mislila, da sem edina punca, ki pada na znanstveno fantastiko. 
Zgoraj podpisani premorem
Zgoraj podpisani premorem dva hudija (hvala za novo besedo v mojem malem slovarčku!), a ju ne nosim. Kapuca na hrbtu mi deluje neestetsko, nekako quasimodovsko in moteče nepraktično. Na glavo pa kapuc - razen tistih sofšelovskih ob kakih hudih nalivih - ne dajem, ker imam fetiš na kapice s šiltom. Eno imam obvezno tudi pri šofiranju. Potem se počutim kot Niki Lauda.
Ooo, huda, torej se svet
Ooo, huda, torej se svet deli na tiste, ki nosimo hudije, in na one, ki nosite kapice s šiltom
. Na Obi-Wan-Kenobije in Niki Laude skratka
.
Btw, tale z esencialnimi delitvami človeštva je originalno definitivno čisto po tvojem okusu; recimo da zaradi čudakov v islandskem baru
. Iz knjige Kako sem postal neumen: "Čudaki so v islandskem baru ob neizgovorljivih jedeh in pijačah razpravljali o tem in onem in se mdr. igrali 'svet je razdeljen na dvoje'; resnično velika delitev je denimo ta, da se svet deli na tiste, ki imajo radi nutelo, in one, ki imajo radi brstični ohrovt." Ti si zihr nutelar
.
Btw2, naslovka za ŠL je češnjevo rdeče barve, čez bel naslov pa lezejo animirani tvoji področni simbolčki. Bombastično kjuuut!
Tudi to nas druži, how
Tudi to nas druži, how sweet ... Piščanček in njen M. "Jer mi smo svi hudi generacija, jer mi smo sad najveća nacija. Mi smo i istok i zapad i jug, mi smo tovariš, mister i drug." No, tko nekako, ane.
Ja, hudi-nacija! To smo mi
Ja, hudi-nacija! To smo mi
Vendar dodajam (sporočam Tebi MH in domovoju
), da svet ni črno-bel in mi se ne delimo le na kapucarje in šilt-čepicarje. Nekaj je najbrž "kravatarjev", ki sploh ne sodijo v našo kasto
. So pa tudi takšni, ki obožujejo hudije in čepice
Npr. Moj M.! Jaz kombiniram čepico s softšel-kapuco samo v najhujšem dežju
ker ne prebavljam dežnikov 
Projekt smajliji uspešno
Projekt smajliji uspešno končan
. Po moje jih je zdaj overdose preveč, ampak ok, naj bo
. Link na Smileys je nad prvo vrstico odgovora oz. nad okencem, kamor se vpiše ime. Niso ravno za dol past lepi, morda sčasoma najdem še kaj, kar bo drupal uspel prebaviti.
Perfektni so
Perfektni so
Odločno zavračam namige,
Odločno zavračam namige, da sem nutelar! Če že kaj, mažem na kruh brezholesterolsko margarino, še raje pa našo prleško zabl.
Ampak smajliji so pa kul. 
"Kako sem postal neumen" pa je tudi meni jako ljuba knjiga, čeprav mi je njena nabritost proti koncu nekako vedno bolj vodenela.
Jaz imam pa hudije sicer
Jaz imam pa hudije sicer rada, zato jih imam tudi sama nekaj, ampak izključno za nosit doma in zunaj eventuelno kadar ni treba čez dajat še dodatnih jaken.. drugače so pa zame, kar se tiče uporabe povsem nepraktični in moteči, razen tistih širokih kapuck na takšnih in drugačnih jaknah in plaščih, ki so na sprednjem delu malo podaljšane, da tudi če kaj pada, ne pade na nos.
Ampak Maja, nikakor ne uspem ugotoviti, ali si s tem, da se zaradi "kapucarjev" in "nekapucarjev" svet deli na dvoje, želela povedat še kaj več
Delitev na kapucarje in
Delitev na kapucarje in nekapucarje je bila bolj štos, ni globljega pomena zadaj
. Je pa recimo res, da so se moje zveze s kapucarji bolj obnesle od zvez z nekapucarji; eden od tistih mičkenih detajlov, ki nas intimno lahko družijo (ali ne). Jaz recimo hudija nosim tudi pod plaščem ali jakno ali puloverjem, kapuca me nič ne moti, ker jo imam pogosto itak na glavi
. Hm, premišljujem o kakšni podobni primerjavi ... Recimo smo ljudje, ki imamo za pižamo lahko marsikaj (ali nič
), in so ljudje, ki morajo imeti za pižamo nekaj, čemur se po vseh reglcih reče pižama in je bilo kupljeno s točno tem namenom
.
Aha.. razumem.. Sama se
Aha.. razumem.. Sama se občasno (ob izrednih priložnostih) sicer rada "našemim" v kakšno bolj elegantno obleko (zame je to neke vrste igra, maškarada,....), ampak praviloma se pa v njih ne počutim najbolje in torej tudi v družbi ljudi, ki jih nosijo, ne in vsakdanje sem še najrajši v kavbojkah in trenirkah
Ljubitelji hudijev smo
Ljubitelji hudijev smo nekakšna podkategorija razdelka kavbojke (vs. obleke); se pa načeloma brez težav razumemo z ostalimi podkategorijami "kavbojk", tudi s šiltarji
. Dosti bolj vprašljivo zna biti sporazumevanje s pripadniki plemena "obleke", včasih z njimi, žal, niti osnovnih stičnih točk ni. Niti človeških, kaj šele svetovnonaroskih ali idejnih ...
Par dni sem se skušala
Par dni sem se skušala spomniti, do kod seže moj spomin na hudije; računajoč, da bo prvi spomin razkril tudi vzroke za mojo veliko ljubezen do njih. Popoldne v hribih (na snegu, kakopak) doživela flešbek - vsega je kriv E. T. Oziroma tale prizor z Elliottom in E. T.-jem; mislim, da Elliott v filmu pogosto nosi rdeč hudi. Me like it a lot. (Prizorček z vožnjo čez Luno je pa eden najbolj magičnih trenutkov v zgodovini filma.)
Jaz imam tudi rada hudije in
Jaz imam tudi rada hudije in ljudi, ki jih nosijo. Že od nekdaj. Le to je, da ves čas iščem takšnega, ki je brez napisov in ne skomina... zato je v moji omari en sam. Zaenkrat.
Maja, ob tem krasnem zapisu
Maja, ob tem krasnem zapisu sem se spomnil enega vica, ki paše sem:
If the world was a jacket, where would all the niggers live?
In tha hood, yo!
p.s.: Tudi jaz imam trenutno na glavi rdečo kapuco.
Vau, ti tudi . In hvala .
Vau, ti tudi
. In hvala
.
Še en hudi fan se javlja
Z L. sva se pogovarjala o La
Z L. sva se pogovarjala o La "Hudi" Passion in mobile shelterjih; in letnicah izida. Tista, ki jo memoriram jaz, je iz 1999; ampak original je pa iz, vau, 1980. J. M. Jarre style? Se mi je vseskozi zdelo, da ni štanc na prvo žogo. Me like it frenchy. A lot.
Priznam. Blog z največ
Priznam. Blog z največ kliki sem bila zanemarila.
In ko prebiram zapise za nazaj, si rečem: "Čemú?!"
Se pridružujem fan clubu hudih hudijev (ravno danes sem v trgovini zopet podlegla ...). Camille je pa tudi na vrhu lestvice poslušanih. Itak.
Post new comment