Horuk v novo leto

Ko bom barvala dnevno sobo in balkon, bom rekla malarju, naj bosta take barve, kot je bilo danes nebo na Možicu. Ni je lepše modre barve, kot je barva jasnega zimskega neba! Moji prazniki so se s samotnim potepanjem po snegu končali na najlepši način; psov že dolgo nisem videla tako razigranih, njuna navihana igrivost ogreje še tako premraženo srce. Na tej prelepi poti se vselej sprašujem, kako to, da ne srečam nikogar; tisti, ki zaidemo tja gor, smo povratniki, naše poti pa romanja na kraje, ki so nas očarali s preprosto lepoto. Oziroma lepoto preprostosti. V kraje, ki imajo za našo osebno zgodovino posebno vrednost, potujemo zaradi navdušenja in želje po posnemanju občutkov, ki so nas osrečili. Vsakdo ima svojo goro upanja; ali kamen ali reko ali izvir ali drevo.

Konec starega leta sem prvič v življenju pričakala brez človeške družbe. Bajk je ob odgrnjenem oknu zaljubljeno občudoval živopisane ognjemete, ki ga od nekdaj fascinirajo, Amélie pa se pokanja boji in mi je zlezla pod pulover, kjer se ji je očitno zdelo še najbolj varno. Jaz sem brala in pripravljala gradivo za pasje izpite; zvočnike so okupirale jazzy interpretacije postpunkovskih klasik. Vsakič ko se je plata obrnila in je Camille prepevala Tuxedomoonove »So in a manner of speaking / I just want to say / That just like you I should find a way / To tell you everything / By saying nothing«, sem se vprašala, ali je imel Zappa prav, ko je tulil, da »broken hearts are for assholes«. Šampanjec sem odprla z nekajminutno zamudo, ko je Bajk prišel povedat, da je zunaj pa res vau lučk na nebu in je muziko preglasilo pokanje.

Meni so se za novo leto izpolnile vse želje. No, saj je bila želja pravzaprav ena sama – calma (it. tišina, spokojnost, mir). V minulem letu sem spoznala, da življenja ne moreš prisiliti, da bo potekalo tako, kot želiš. Lahko pa življenje sprejemaš in se učiš. In lahko si postaviš cilj, zaradi katerega se boš odpravil na pot. Izbrati si moraš dober cilj, da ti bo tudi pot do njega koristila; da bo meandrasto potovanje srečno. Na moje razmišljanje o samoti mi je nekdo napisal, da celo tisti, ki potrebujemo modro svobodo in osamljeno nebo, rabimo tudi toplo bližino in nežen objem, ki bi dala smisel svobodi in nebu. Sta bližina in nežnost dober ali slab cilj za novo leto; se še upam podati na to pot …

Comments

Nouvelle Vague sem prvič

mostly harmless's picture

Nouvelle Vague sem prvič slišala pri Mateji, ko sva klikali Miša za pridnost v kletki. Mateja je super punca in Miš je super pes. In Nouvelle Vague je super bend. S temle komadom sem dočakala novo leto. Kot rečeno, poje Camille.


Nouvelle Vague, In a manner of speaking.

Me vabiš, kajne? Saj

Pina's picture

Me vabiš, kajne? Saj pridem, kmalu, kot sem rekla. Še to leto. Smiling Da bova rekli kakšno o samoti in modrini neba, o nežnosti in bližini. O hrepenenju. Naj ti bo lepo do takrat.

Hvala Maja za tele super

mateja's picture

Hvala Maja Eye-wink za tele super besede. Ta komad je pa tud men najboljši. Lahko bi ga non stop poslušala (sej kdaj tudi ga Smiling). lpm

Iiiii, Možic, jaz bi tudi.

borste's picture

Iiiii, Možic, jaz bi tudi. Smiling
Si videla morje? Eye-wink

Jap, na obzorju se je

mostly harmless's picture

Jap, na obzorju se je lesketalo tudi morje Smiling. Možic, Čarobna gora Eye-wink.

Tam še nisem bil. Načeloma

domovoj's picture

Tam še nisem bil. Načeloma pa me seveda zanima vsakršno hribolazenje, še posebej tisto, kakorkoli povezano z WW1.
Borste, kdaj se torej najaviva pri MH? Eye-wink

Kar se pa samega skoka v

domovoj's picture

Kar se pa samega skoka v novo leto tiče, sem ga prvič v življenju prav pravičniško prespal. :8

.. naj ti bo cilj v novem

Tina's picture

.. naj ti bo cilj v novem letu se podati na katerokoli pot brez strahu in če ta pot pripelje do bližine in nežnosti, se ustavi, če boš čutila da bi znalo biti dobro ali nadaljuj, če ti ne bo preveč do tega. Pusti se pa presenetiti in ne pozabi, da se vse zgodi z nekim namenom, pa če ne drugega zato, da znamo ceniti takrat, ko nam je lepo! Eye-wink

Domovoj, mislim da gre na

borste's picture

Domovoj, mislim da gre na Možicu za ostanke italijanske mejne utrdbe. Tu je potekala meja z SHS.

Kako torej, ti pelješ? Eye-wink

Za po bunkerjih hodit je

mostly harmless's picture

Za po bunkerjih hodit je najlepše poleti, ker je notri fajn hladno; zdajle so bili pa vsi vhodi zamedeni s snegom. Ima pa zaradi vseh teh raziskovanj ta pot še poseben čar, res je, jaz na Možica ne grem brez vsaj dveh setov čelnih svetilk. Tu je potekala Rupnikova linija - KLIK. Domovoj, mislim, da bosta morala z borstejem pri meni kar prespati, da bomo obdelali vse zanimive ostalinske točke. Pa lahko bi se malo drug drugemu smilili ob kakem tigrovem očesu recimo.

Tina, velja; že zajemam sapo in se pogumno podajam na pot. Mislim, da se je ena zelo, zelo zanimiva začela prav z novim letom. Lepa simbolika, fajn občutki; marsikaj skupnega. Courage it is.

Možic je del Alpskega zidu.

borste's picture

Možic je del Alpskega zidu. Enako Lajnar in Slatnik, Rupnikova linija pa je tekla preko Ratitovca. Cool

Na zalogi imam še dve buteljki Tigrovega vina, a ne vem, če bosta zdržali do poletja. Eye-wink

Post new comment

The content of this field is kept private and will not be shown publicly.
If you have a Gravatar account, used to display your avatar. If you have a Gravatar account, used to display your avatar.
CAPTCHA
This question is for testing whether you are a human visitor and to prevent automated spam submissions.
m_gnetizem: