kliker.si

V to, kar sem napisala glede uporabe sile, globoko verjamem, in nihče me ne bo prepričal v nasprotno . Kdor od začetka dela pravilno oz. pravilno uporablja metodo operantnega pogojevanja, ne bo nikdar potreboval dvigniti roke nad svojega psa, denimo pri učenju vaje sedi ali poleg; od koga je to odvisno, da človek s psom dela pravilno, je pa druga zgodba. Seveda tudi pri nas obstajajo dobri inštruktorji, ampak zaradi izkušenj, ki jih imam sama s pasjimi šolami, me ne vidi nobena več - in to prav zaradi nepotrebne uporabe sile. Tudi mene so pri prvem psu prepričevali, kako brez uporabe korekcij ne bo šlo; pa je čisto dobro šlo, le zelo dolgo časa je trajalo in je zahtevalo precej več znanja kot click&treat, kar so s klikerjem edino znali početi v tisti šoli. Popolnoma neetično je, da se z mladim psom dela pod predpostavko, da se bo razvil v neobvladljivo zverino, in se ga namerno sili v umetno zrežirane situacije, v katerih naj bi se odreagiralo s silo in se psu pokazalo, kdo je šef in da padajo batine, če ne dela tako, kot šef pravi. To je primitivno in točno proti temu sta se Brelandova borila pred 70 leti, ko sta pokazala, da pozitivni pristopi dajo mnogo lepše rezultate in trdna, zanesljiva vedenja. Da moraš pri živali potrjevati dobro; in da se dobro z dobrim povrne. Vse to je v biti operantnega pogojevanja in kdor pri šolanju poleg klikerja uporablja silo, ne dela po kliker metodi, ker to dvoje preprosto ni združljivo.

Vsakdo ravna po svoji vesti in kot nekateri ljudje denimo ne jedo mesa, meni moje etično prepričanje preprečuje, da bi pri šolanju (in ves čas govorim o šolanju, ne o čem drugem) psov uporabljala silo. ABE je bil glasnik humanega ravnanja z živalmi, prispevek in filmček sta napisana zato, da se vsakdo v svoji intimi vpraša, ali nemara pa vendarle ne obstaja še kaka druga pot. Pot brez sile. Jaz sem jo našla, to je popolnoma spremenilo moj pogled na pse in mi totalno spremenilo življenje. Na boljše. Če ga bo še komu, super, če pa ne, pa nič hudega; ljudje smo različni in prav je tako .

Jaz Tople ne poznam toliko, da bi ti lahko kar koli svetovala; niti se mi ne zdi, da znam dovolj, da bi ti lahko. Vse, kar lahko povem, so moje lastne izkušnje in prepričanja; ter tisto, kar me učijo ljudje, ki jim zaupam. Kay je pred par dnevi razlagala, kako k njej na tečaje pridejo ljudje s podobnimi izkušnjami in psi, kot jih imaš ti. Najprej jim reče, naj vržejo stran kliker, naj vržejo čez ramo vse predsodke, ki jih imajo, ter pričnejo na postopek šolanja gledati z drugačnimi očmi. S psi, ki so jih klikali tudi po par let, pričnejo delati od začetka - jih naklikajo. Bistven je ta vstopni moment, tj. absolutni začetek, ko psu operantno pogojevanje sploh predstaviš. Kay pravi, in o tem pravkar pišem krajši prispevek, da je pri šolanju s klikerjem kliker šele na tretjem mestu; na prvem mestu je ojačevanje vedenj (ang. reinforcement), na drugem pa namig (ang. cue). Kliker kot napravica je pa samo signal za označevanje vedenj in šolanje s klikerjem ali klikeraštvo, kot mu pravim jaz, je torej operantno pogojevanje z uporabo signalnega markerja.

O operantnem pogojevanju govori zgornji filmček in v tem načinu dela korekcija žal nima kaj iskati, ker dobimo ven t. i. zastrupljene namige. O tem je krasen članek napisala Karen Pryor - KLIK. "Clicking and correction don't mix. Even if the behavior was trained entirely with positive reinforcement, if one now clicks for correct behavior following a discriminator but also gives aversive correction for incorrect behavior following that same stimulus, the stimulus immediately loses its value as a positive reinforcer. It is, at best, ambiguous in terms of reinforcement. It is not a click. It no longer automatically triggers the positive emotions associated with conditioned positive reinforcers." Ne da se klikat in uporabljat korekcije, ker v tem primeru delo po operantnem pogojevanju zaradi narave osnov, na katerih temelji, ne more delovati in je vsako delo s klikerjem, v katerega je vmešana tudi korekcija, neuspešno! Pod korekcijo se ne šteje samo, da psu eno primažeš, korekcija v najširšem pomenu je tudi NRM (non reward marker, tj. signal, da je pes nekaj naredil narobe, denimo ups ali aaa). Za končni neuspeh tako ni kriva metoda, ker metoda ne predpostavlja kaznovanja; če je kaznovanje vpeljano, pa se namig za vedenje zastrupi in tako vedenje, pa naj bo to poleg, sedi ali kaka življenjska spretnost, bo žal zanič. Zato pravim, da žal v večini šol učijo eno sfiženo obliko klikeraštva in za moje pojme bi vsak inštruktor najprej moral s klikerjem naučiti par kokošk, golobov in kakega pujska, preden bi ga spustila delat s psi. Kokoške namreč ne moreš skorigirati; s klikanjem teh za šolanje t. i. eksotičnih živali pa ti pod kožo zlezejo principi operantnega pogojevanja. Poanta je v nagradi oz. ojačevalcu ...

Tudi jaz žal nimam dovolj izkušenj in ne vem, kdo pri nas bi jih lahko imel. Tudi se mi res ne zdi pametno pisati Kay (ali komu drugemu), ker je v takih primerih preprosto treba videti psa in bo kdor koli težko napisal, kaj storiti . Lahko pa pride do nesporazumov, takih in drugačnih, pa bo še slabše. Take stvari si ni fajn dopisovati, vsaj ne z nekom, ki ga ne poznaš; postavi se sama v njihovo kožo in boš videla, da je žal to težko; spomni se, kolikokrat si mene tedne dolgo čakala, da sem odgovorila, ker ni šlo drugače, ker je bilo vsega preveč . Kay in ljudje kot ona pa imajo še neprimerljivo več dela kot jaz; pridejo dnevi, ko dobim 20 in celo več pisem na dan, pa ne takih po par vrstic, ampak po stran in več ...

V bistvu psico še najbolje poznaš ti, prebrala si tudi veliko, tako da morda pa sama poskusi, pa boš videla. Če ne boš na pravi poti, boš prva začutila in takrat je, ne glede na to, kaj si o tem mislim jaz, boljše, da ukrepaš tako, kot veš, da deluje ... Zagotovo obstaja kaj, kar ima psica rada, pa jo naklikaj na tisto, i. e. da bo zvok klikerja povezala s prihodom tistega, kar se ji zdi prijetno. Pri naklikavanju moraš sama v to verjeti, pa to moraš početi v okoliščinah, ki bodo za psico spodbudne. Pa pazi, da ne bo nobenih pogojev zraven, za naklikavanje je bistvenega pomena le to, da psica dobi asociacije, povezane s prijetnimi emocijami, tj. z nečim lepim, prijetnim, kar ji zbuja prijetne občutke. Poročaj, kaj si izbrala za reinforcement, pa bomo skušali iti po mišjih korakcih skupaj dalje .

Meni je bilo v veliko pomoč pri tem, kako organizirati trening, tole Kayino navodilo: "Focussing on the error draws the occurence of the error - focus on the solution. And I think focussing on your solution helps avoid the stress that causes the error! I think the hard part is to be accurate in the solution!"